Stopnja: 1
Letnik: 3
Študijski program: Socialno delo
Nosilci: Milko Poštrak
Sodelavci: Klavdija Kustec
P | S | V | KV | DOŠ | SD | ∑ | ECTS |
30 | 10 | 15 | 0 | 0 | 70 | 125 | 5 |
Cilji:
Cilji: Študentke seznaniti z vsemi relevantnimi spoznanji na področju družboslovnega proučevanja mladine. Ta spoznanja povezati z že osvojenimi koncepti socialnega dela. Študentke usposobiti za kvalitetno delo z mladimi.
Predmetno specifične kompetence:
- Znanja in spretnosti za uporabo strokovnih metod in postopkov na konkretnem področju SD
- Poznavanje in sposobnost uporabe prispevka za SD pomembnih drugih strok (sociologija. psihologija. antropologija. pedagogika. pravo idr.)
- Sposobnost soustvarjanja izvirnih projektov podpore in pomoči v dialogu z uporabniki in drugimi udeleženci na konkretnem področju SD
- Razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks na konkretnem področju SD
- Znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih storitev na konkretnem področju SD
- Sposobnost soustvarjanja pristopov in metod dela glede na individualne potrebe uporabnikov
- Sposobnost soupravljanja s tveganjem na konkretnem področju SD
- Sposobnost udejanjati stališče in etiko udeleženosti v izvirnih projektih podpore in pomoči v SD
Vsebina predmeta:
Opredelimo pojme otrok, mladostnik, odraščanje, prehodi v odraslost, življenjski svet otrok in mladostnikov. Še posebej opišemo in pojasnimo pojme ranljivi mladostniki in socialna ranljivost mladih. Opišemo oblike odnosov med odraslimi in mladostniki: ukazovalni, dogovorni, ne ukazovalni ne dogovorni odnos. Navedemo sestavine odnosa: komunikacija, vloge, avtoriteta, odgovornost, cilji, ukrepi. Opišemo značilnosti pogovora kot najustreznejše oblike komunikacije. Opredelimo vlogo starša/strokovnjaka kot spoštljivega in odgovornega zaveznika in vlogo otroka in mladostnika kot strokovnjaka iz izkušnje. Navedemo vrste avtoritet, oblike odgovornosti in vrste ukrepov. Predstavimo oblike dela z mladimi, še posebej v vrtcih in šolah, mladinskih klubih in drugih mladinskih prostorih, na ulici in v skupnosti. Omenimo tudi šolsko in vrstniško mediacijo kot eno od oblik dela.
Temeljna literatura:
(1994): POŠTRAK. Milko. V znamenju trojstev. Socialno delo. letnik 33. št. 4 (1994) str. 325-342.
(1999) Gillis. J.R. (1999). Mladina in zgodovina. Tradicije in spremembe v evropskih starostnih odnosih od 1770 do danes. Šentilj: Aristej.
(2002): POŠTRAK. Milko. Subjekt in intersubjektivnost. Socialno delo. 2002. Letnik 41. Št. 5. Str. 249-271.
(2003) Ule. Mirjana. Socialna ranljivost mladih. Šentilj: Aristej.
(2003): POŠTRAK. Milko. Kaj posebnega lahko ponudi socialno delo pri delu z mladimi. Šolsko svetovalno delo. 2003. letnik 8. št. 3/4. str. 26-33.
(2006): Poštrak. Milko. Nasilje kot sporočilo. Šolsko svetovalno delo. 2006. leto XI. št. 3/4. str. 3 – 8
(2007): POŠTRAK. Milko. Uporaba ustvarjalnih pristopov pri delu z otroki in mladostniki. Šolsko svetovalno delo. letnik XII. št 1/2. str. 11-17
(2007): POŠTRAK. Milko. Preventivna funkcija prostega časa. V: KRISTANČIČ Azra et. al. Svoboda izbire. Moj prosti čas. Ljubljana. A. A. Inserco d.o.o. svetovalna družba. 2007.
(2010): Prgić Jani. Šolska in vrstniška mediacija: vse kar morate vedeti o mediaciji v šoli, Svetovalno-izobraževalni center MI, Griže.
(2011): POŠTRAK Milko. Prispevek socialnega dela pri preprečevanju opuščanja šolanja. V: Javrh Petra ur.. OBRAZI pismenosti: spoznanja o razvoju pismenosti odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 202 – 218.
(2011): POŠTRAK Milko. Refleksija metod dela z mladimi z vidika socialnega dela. V: Kuhar Metka, Razpotnik Špela ur.. OKVIRI in izzivi mladinskega dela v Sloveniji: znanstvena monografija. Ljubljana: Pedagoška fakulteta (Socialno pedagoške teme; 9), str. 187 – 199.
(2015): POŠTRAK Milko. Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo, letnik 54 (2015), št. 5.
(2015): POŠTRAK Milko. Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo. 2015. Letnik 54. Št. 5. Str. 269- 280.
Pogoji za vključitev v delo:
Pogoj za vključitev v delo je vpis v tekoči letnik študija.
Metode ocenjevanja:
Seminar 50,00 %
Ustni izpit 50,00 %
Delež v %:Seminar (50,00 %), Ustni izpit (50,00 %)
Gradiva: